Legenda o Krispu

Eden izmed najslavnejših stanovalcev cesarske vile na Vižuli je bil Cezar Krispo (Flavius Julius Crispus), veliki rimski vojskovodja, priljubljen med ljudstvom in vojaki, prvorojeni sin Konstantina Velikega. Leta in kraja Krispovega rojstva ni mogoče ugotoviti z gotovostjo, a domneva se, da je rojen leta 295 nekje v Vzhodnem rimskem cesarstvu. Njegova mama Minervina je bila bodisi konkubina bodisi prva žena cesarja Konstantina, ki se je pozneje v začetku 4. st. poročil s Favsto, Maksimijanovo hčerko. Arheologi poudarjajo, da je zelo verjetno, da je Krispo potem, ko ga je mačeha Favsta obtožila posilstva in da namerava vreči očeta s prestola, pred usmrtitvijo našel zatočišče na Vižuli. Konstantin Veliki, ki ga je soproga prepričala, da je dal usmrtiti svojega prvorojenca, je žal prepozno zvedel, da je Krispo žrtev dvorskih spletk. Ko je spoznal, kaj je storila, je svojo soprogo dal zadušiti v vroči kopeli in to neposredno po rojstvu hčere.

Glede na zapise Ammiana so Krispa obsodili na puljskem lokalnem sodišču leta 326 in ubili v cesarski vili v bližini Pulja, ki so jo okrasili z geometrijskimi mozaiki iz tistega časa. Čeprav vse kaže, da so Krispa ubili v vili na Vižuli, tega ni možno trditi z gotovostjo.

Ambientalna predstava na rimskih izkopaninah

Zgodbo o Krispu in njegovi grozljivi smrti lahko obiskovalci Arheološkega parka Vižula doživijo skozi predstavo, ki se tukaj na rimskih izkopaninah uprizarja v času poletnih mesecev. Ambientalna predstava z osmimi gledališkimi prizori gledalce popelje v leto 326 in čas usmrtitve legendarnega rimskega vojskovodje. Na podlagi živopisnih prizorov ta uprizorjena legenda govori o tem, kako je Favsta poskušala zapeljati Krispa, kako ga je Konstantin dal usmrtiti ter kako je Konstantinova mama Helena razkrila zaroto in se podala na pot proti Jeruzalemu v iskanju Kristusovega groba. Gledališka predstava se bo igrala 18.07, z začetkom ob 19.30. Več informacij